Kako poteka kitanje sten

Kaj je kitanje sten

Pri kitanju se s kit maso zapolnijo manjše poškodbe, izravnajo prehodi in pripravi stena na finalno obdelavo. V praksi je lahko delo lokalno, samo na poškodovanih mestih, ali pa celopovršinsko, ko želiš bolj raven in vizualno čistejši rezultat po celotni steni.

Glavni cilj ni samo to, da se nekaj "pokrije", ampak da površina po brušenju in beljenju deluje enotno. Pri slabi izvedbi se napake po barvanju pogosto vidijo še bolj, posebej pri bočni svetlobi, velikih odprtih površinah in modernih prostorih.

Kdaj je kitanje sploh potrebno

Kitanje je smiselno ali nujno takrat, ko so na stenah:

• luknje od vijakov, vložkov ali starih nosilcev,
• lasne ali širše razpoke,
• vidni prehodi med starimi popravili,
• valovitosti ali neravnine,
• nove knauf površine ali sveže obdelani sistemi.

Če je stena dobro ohranjena in dovolj ravna, je včasih dovolj lokalno popravilo. Če pa želiš bolj enoten in raven videz, se običajno izvede širše glajenje ali 2x kitanje. Samo beljenje pri takih stenah ne reši bistva problema.

Kako poteka kitanje korak za korakom

1. Pregled podlage

Najprej se preveri stanje sten. Gleda se razpoke, odstopanja, stara popravila, slabo vezane sloje in vpojnost podlage. Šele po tem je jasno, ali zadostuje lokalno popravilo ali je bolj smiselno celopovršinsko kitanje.

2. Zaščita prostora

Pred delom se zaščitijo tla, podboji, okna, pohištvo in druge površine. Kitanje in brušenje brez zaščite ustvarita precej več dela pri čiščenju, kot bi si kdorkoli razumno želel, zato ta korak ni dekoracija, ampak osnova normalne izvedbe.

3. Lokalna popravila in priprava

Odstranijo se slabo vezani deli, odprejo razpoke in zapolnijo večje poškodbe. Na problematičnih mestih se po potrebi izvede dodatna ojačitev ali bandažiranje, posebej tam, kjer obstaja možnost ponovnega pokanja.

Pred kitom podlago pripravimo tudi z osnovnim premazom, kadar ga zahteva izbrana masa. JUBOLIN P 25 zahteva ustrezen predpremaz pred nanosom, skupna debelina mase pa ne sme presegati 5 mm.

4. Prvi nanos kita

Pri prvem nanosu se zapolnijo nepravilnosti in izravnajo največja odstopanja. Cilj prvega sloja ni popolna gladkost, ampak dobra osnova za nadaljnje delo. Če je podlaga zelo slaba, se tu naredi največ razlike.

5. Sušenje

Kit se mora dovolj posušiti. Če se z delom prehiteva, se material vleče, brušenje je slabše in površina ostane neenakomerna. Fizika je pri teh stvareh precej nepopustljiva, ne glede na to, koliko optimizma ima izvajalec.

6. Drugi nanos kita

Drugi nanos uporabimo, kadar ga zahtevajo podlaga, dovoljena debelina in dogovorjeni rezultat. Število nanosov ni univerzalno merilo kakovosti; dva nanosa sama po sebi ne pomenita Q4. Pri P25 pred drugim nanosom upoštevamo tudi predpisano brušenje prvega sloja.

7. Brušenje

Po predpisanem sušenju površino obdelamo po navodilih mase. Pri P25 pobrusimo sloje, kot določa tehnični list, pri drugih materialih pa preverimo zahtevani postopek. Po obdelavi odstranimo prah in pregledamo površino.

8. Kontrola in priprava na beljenje

Na koncu se preverijo detajli, prehodi, robovi in ravnost. Če je potrebno, se naredijo manjši popravki, nato pa sledi odpraševanje in po potrebi impregnacija pred nanosom barve.

Kdaj je dovolj en nanos in kdaj potrebujemo dodatnega

Odločitev izhaja iz podlage, dovoljene debeline izbranega materiala in dogovorjene kakovosti. Enakomerno pripravljena podlaga lahko zahteva manj dela kot močno poškodovana površina.

• En nanos lahko zadošča, če v dovoljenem obsegu doseže zahtevani rezultat.
• Dodatni nanos uporabimo, kadar prvi še ne izravna nepravilnosti ali kadar ga zahteva sistem.
• Lokalno oziroma celopovršinsko glajenje opisuje obseg površine, ne števila nanosov.
• Dva nanosa sama po sebi ne potrjujeta Q4; merila določimo po konkretnem sistemu.

Pri bočni svetlobi posebej uskladimo ravnost, površinsko kakovost in predvidene pogoje pregleda. Večjih geometrijskih odstopanj ne popravljamo z nedovoljeno debelim nanosom fine mase.

Zakaj je brušenje tako pomembno

Brušenje odstrani grebene, robove in sledi orodja, kadar so prisotni ali ga predpisuje material. Pri JUBOLIN P25 sledimo predpisanemu brušenju posameznih slojev. Drugi sistemi lahko dovoljujejo drugačno obdelavo; ne brusimo avtomatično vsakega materiala na enak način.

Ravno tu se največkrat naredi razlika med povprečnim in dobrim rezultatom. Na prvi pogled je vse belo, potem pa sonce udari pod kotom in ves trud izgleda precej manj impresivno.

Najpogostejše napake pri kitanju

• preskakovanje pregleda podlage,
• kitanje čez slabo vezane stare sloje,
• predebel nanos v enem koraku,
• premalo časa za sušenje,
• slabo brušenje ali brez kontrole pod svetlobo,
• pričakovanje, da bo samo barva rešila neravne stene.

Večina teh napak se ne pokaže takoj, ampak šele po koncu. Takrat pa je popravljanje dražje, počasnejše in bolj nadležno, kot če bi bilo delo pravilno narejeno že prvič.

Pogosta vprašanja

Ali je pred beljenjem vedno potrebno kitanje?

Ne vedno. Če so stene ravne in dobro ohranjene, je lahko dovolj manjša priprava. Pri poškodovanih ali valovitih stenah pa je kitanje zelo pogosto nujno.

Koliko časa traja kitanje sten?

Odvisno od površine, stanja sten, števila nanosov in časa sušenja. Manjša lokalna popravila so hitra, celopovršinsko kitanje pa običajno zahteva več faz in več časa.

Ali po kitanju vedno sledi brušenje?

Odvisno od materiala in nepravilnosti. Pri P25 je brušenje posameznih slojev predpisano; pri nekaterih drugih postopkih je potrebno po presoji ob prisotnosti grebenov. Vedno upoštevamo dogovorjeno površinsko kakovost.

Ali je kitanje isto kot glajenje sten?

V praksi se oba izraza pogosto uporabljata za podobno stvar. Običajno pa z glajenjem mislimo bolj celopovršinsko izravnavo, ne samo lokalno zapiranje lukenj.