Pri izolaciji mansarde ni dovolj vprašanje, koliko centimetrov volne bo v strehi. Enako pomembni so toplotna prevodnost materiala, razporeditev slojev, izvedba ob špirovcih in neprekinjeno tesnjenje notranje strani. Dobro zapolnjena strešina z urejenimi priključki se lahko v praksi obnaša precej drugače od enako debele izolacije z režami.
Za orientacijo lahko primerjamo 20, 30 in 40 cm, končno debelino pa določimo glede na celotno streho, razpoložljiv prostor in zahtevano toplotno zaščito. Referenčna sestava mansarde FANDL vsebuje 30 cm volne UNIFIT 032. Tudi pri njej se primernost sestave preveri za konkretni objekt.
Kaj pomenita lambda in toplotna upornost
Lambda, zapisana z oznako λ, pove, kako dobro material prevaja toploto. Pri enaki debelini nižja vrednost pomeni boljšo toplotno izolativnost. Pri primerjavi ponudb zato podatek »30 cm mineralne volne« dopolnite še z imenom izdelka in njegovo deklarirano lambdo.
Toplotno upornost homogenega sloja približno izračunamo z izrazom R = debelina v metrih ÷ λ. Večji R pomeni večjo upornost prehodu toplote.
| Skupna debelina volne | R pri λ = 0,032 W/(m·K) | R pri λ = 0,035 W/(m·K) |
|---|---|---|
| 20 cm | 6,25 m²K/W | 5,71 m²K/W |
| 30 cm | 9,38 m²K/W | 8,57 m²K/W |
| 40 cm | 12,50 m²K/W | 11,43 m²K/W |
To so računske vrednosti samega izolacijskega sloja, zaokrožene na dve decimalni mesti. Niso deklaracije posameznih izdelkov in niso U-vrednosti celotne strehe. Pri strehi je treba upoštevati tudi špirovce, druge sloje, pritrdila in priključke.
Primer pokaže, zakaj centimetri niso edino merilo: približno 33 cm materiala z λ = 0,035 ima podobno računsko upornost kot 30 cm materiala z λ = 0,032. Iz tega pa še ne moremo izračunati odstotka prihranka pri ogrevanju cele hiše.
Kako se odločati med 20, 30 in 40 cm
Pri 20 cm je treba posebej preveriti, ali sestava dosega cilj projekta. Takšna debelina sama po sebi ni dokaz, da bo mansarda ustrezno izolirana. Pri prenovi lahko višino omejuje obstoječa konstrukcija, vendar omejitev prostora še ne določa dobre tehnične rešitve.
Pri 30 cm je pogosto smiselno primerjati razporeditev med špirovci in pod njimi. Izvedba dodatnega sloja pod lesom pomaga zmanjšati vpliv ponavljajočih se toplotnih mostov. Obenem je treba predvideti končno višino prostora in priključke ob oknih.
Pri 40 cm dobimo večjo upornost izolacijskega sloja, vendar je treba dodatno debelino uskladiti s podkonstrukcijo, napušči, okni in uporabno višino. Odločitev je smiselno ovrednotiti skupaj z drugimi ukrepi na hiši. Samo več volne ne popravi zamakanja ali slabo zatesnjenega preboja.
Nobena od teh številk ni univerzalni predpis za vse strehe. Če želite preveriti izpolnjevanje projektnih zahtev ali pogojev razpisa, potrebujete izračun ustrezne sestave in aktualne pogoje konkretnega projekta.
Zakaj izolacija med špirovci ni vsa zgodba
Leseni špirovci prekinjajo izolacijski sloj. Pri izvedbi samo med njimi se ponavlja pas z drugačnimi toplotnimi lastnostmi kot volna. Dodaten sloj pod špirovci lahko ta vpliv zmanjša, če je izveden neprekinjeno tudi ob stikih.
Volno je treba prilagoditi prostoru med elementi tako, da se stika brez odprtih rež. Pretirano tlačenje debelejšega kosa v prenizko votlino ni enakovredno pravilno vgrajenemu sloju deklarirane debeline. Posebej pregledamo mesta ob legah, kolenčnih stenah in strešnih oknih.
V Knaufovem vodiču za izolacijo podstrešij so predstavljene različne sestave. Njihov skupni namen je povezati izolacijo s primernimi folijami in detajli. Pri obstoječi strehi zato najprej ugotovimo, kaj je nad izolacijo; morebitnih predvidenih prezračevalnih poti ne zapolnimo na slepo.
Steklena ali kamena volna
Izbiramo izdelek za predvideno uporabo, ne samo vrste surovine. Primerjati je treba lambdo, razpoložljive debeline, način vgradnje ter zahteve celotnega sistema glede požara in zvoka.
UNIFIT 032 je steklena mineralna volna z deklarirano λ = 0,032 W/(m·K), namenjena tudi vgradnji med in pod špirovci, kjer ni neposredno tlačno obremenjena. To je konkreten podatek za primerjavo. Gostota ali občutek trdote materiala sama zase ne povesta, katera celotna strešna sestava je primernejša.
Tudi požarna klasifikacija izolacije ni enaka požarni odpornosti dokončane mansarde. Slednja je lastnost določenega sestava z ustreznimi ploščami, podkonstrukcijo, pritrditvami in stiki.
Kaj preveriti pred zapiranjem obloge
Pred montažo zadnjih plošč je pravi trenutek za pregled in fotografiranje skritih del:
Ali sta vrsta in skupna debelina izolacije skladni s popisom?
So polja zapolnjena brez vidnih rež in neželenega stiskanja?
Je izolacija neprekinjena ob kolenčnih stenah, oknih in drugih prehodih?
Je izbrana notranja membrana ustrezna sestavi strehe?
So njeni spoji, robovi in preboji zatesnjeni s primernimi sistemskimi materiali?
So predvidene inštalacije urejene tako, da pozneje ne zahtevajo nepotrebnega prebadanja membrane?
Fotografije ne nadomestijo strokovnega pregleda, so pa uporabna dokumentacija za nadaljnje delo in morebitno obnovo.
Pogosta vprašanja
Ali bo 30 cm izolacije preprečilo poletno vročino
Izolacija pomaga omejevati prehod toplote skozi streho. Na poletno temperaturo vplivajo tudi sončni dobitki skozi okna, zunanje senčenje, prezračevanje in celotna sestava prostora. Iz same debeline volne zato ni mogoče obljubiti določene notranje temperature.
Ali lahko novo volno dodamo čez staro
Šele po preverjanju stanja in sestave. Pomembno je, ali je stari material suh, nepoškodovan in ustrezno vgrajen ter kje so obstoječe folije. Zapiranje vlažnih ali neznanih slojev lahko skrije težavo.
Ali se izolacija obračuna po površini tal
Za strešine merimo dejansko površino izvedbe. Poševnina je daljša od njene projekcije na tla. Pri primerjavi ponudb uporabite enako izmero in enak obseg.
Načrtujete novo ali obnovljeno mansardo
Pošljite fotografije, mere poševnin, lokacijo in znano sestavo strehe na info@fandl.si ali pokličite 070 474 299. FANDL izvaja mansardne obloge na območju Celja, Šentjurja in Štajerske. Za razumevanje ponudbe preberite še kaj vključuje cena mansarde.